Čutilne igre 

Kar nekaj aktivnosti, delavnic in iger je usmerjeno v dojemanje okolice (narave) na malo drugačen način - z izključitvijo ostalih se otrokom pokaže pomembnost vsakega posameznega čutila v dojemanju dražljajev iz okolja v katerem se gibljejo. Pa poglejmo nekaj takih igric:
 

Živali v gozduIgra "Živali v gozdu"

Na ravnem travniku se otroci zberejo v krog in predstavljajo gozdno mejo. . Štirim otrokom se z rutico zaveže oči in na nogo prevežejo zvončki z različnim zvonjenjem. Ti predstavljajo gozdne živali in gredo v sredino kroga - gozda s posebno nalogo:

-  zajček
-  lisica lahko lovi zajčka
-  volk lahko lovi lisico in zajčka
-  medved lahko lovi vse ostale živali

Gozdna meja mora biti tiho in paziti, da živali ne pobegnejo iz gozda. Živali po glasu zvončkov poizkušajo pobegniti ali uloviti drugo žival. Igra je končana, ko ostane v krogu samo še medved.

Steza slepcev
Igra "Steza slepcev"

Po gozdu ali redkem grmičevju napeljemo močno vrvico. Približno 100-metrska steza lahko vodi preko lažjih ovir. Otroci proge ne smejo videti vnaprej.

Zavežemo jim oči in jih v enominutnih presledkih spustimo po stezi. Ves čas se morajo držati vrvice, sicer so hitro izgubljeni. Vzgojitelji pomagajo, da so vse ovire premagane in da vsi pridejo na cilj. Občasno se zgodi, da kdo izgubi orientacijo in krene proti startu.

Ko so vsi na cilju, si skupaj ogledajo progo in komentirajo svoje probleme pri orientaciji

Moje drevo
Igra "Moje drevo"

Vsak otrok si izbere svoj par. Enemu zavežemo oči, drugi ga vodi pet minut za roko po redkem gozdu.

Po sprehodu ga postavi pred izbrano drevo. Ta drevo otipa in si poizkuša zapomniti vse njegove lastnosti in obliko (hrapavost skorje, veje, grče, korenine), kot tudi lastnosti okolice (mah, listje). Nato ga vodič zopet odvede stran od drevesa in mu odveže oči.

Na osnovi izkušnje poizkuša slednji odkriti svoje drevo. Če ne gre, mu pomaga vodič. Nato se vlogi zamenjata.

Gosenica
Igra "Gosenica"

Skupinam od 8 do 12 otrok se z ruticami zavežejo oči, nakar jih vzgojitelj bosonoge povede v koloni po razgibanem gozdu ali travniku.

Otroci se držijo za roke ali ramena in predstavljajo gosenico. Vzgojitelj pazi, da je steza brez večjih ovir ali trnja - čeprav malo blata, vej, lista in mahu ne škodi.

Po 10 minutnem "pohodu" gosenice sledi pogovor o občutkih pri hoji (ali je bolelo, pikalo, ali so sploh že bili kdaj bosi v gozdu,...)